Fasade
Fasado vizualno najbolj zaznamujeta struktura ter barva izbranega zaključnega sloja. S posebno obdelavo ter različno velikostjo zrn v zaključnih ometih, lahko strukturo fasade povsem spremenimo. Kvalitetna fasada je v času podnebnih sprememb, naraščajočih cen energije in omejenih virov energentov zelo pomembna. Ustrezna fasada je ključna za vsakega odgovornega lastnika objekta. Slabo izolira objekt lahko na različnih mestih izgublja veliko energije. Preko fasadnega ovoja lahko izgubimo do 40 % energije. Kvalitetna toplotna obnova fasade in zamenjava starih oken z novimi zmanjša stroške ogrevanja tudi do 60%.
Z vgradnjo novega fasadnega sistema ne znižujemo le stroškov porabljenih energentov, temveč tudi bistveno izboljšamo kvaliteto bivalnega okolja. Slaba toplotna izolacija objekta je vzrok za nekvalitetne bivalne pogoje tako poleti kot tudi pozimi. Najpomembnejša dejavnika za dobro počutje v objektu sta primerna temperatura in relativna zračna vlažnost. Idealna temperatura zraka v hiši je 21°C, zračna vlažnost pa med 40 in 65 %. Temperaturna razlika med zrakom in stenami v notranjosti hiše naj ne bo večja od 2°C.
Toplotno ugodje objekta je zelo pomembno, odvisno pa je predvsem od primerne temperature in njene porazdelitve po prostoru. Temperaturno udobje ni odvisno zgolj od temperature zraka, pomembnejša je razlika v temperaturi zunanjih sten (na notranji strani) in ogretega zraka v prostoru. Ključno vlogo pri tem pa ima fasada objekta. Primarna naloga fasade je onemogočiti prehod toplote med zunanjim in notranjim delom hiše in tako preprečiti toplotne izgube objekta. Fasada omogoča dodaten toplotni upor gradbeni konstrukciji. Varuje pred vremenskimi vplivi in onemogoča toplotne mostove. Danes se že dobro zavedamo, da neizolirane ali slabo izolirane stavbe pomenijo veliko izgubo energije potrebne za ogrevanje oz. hlajenje objektov, zato so take fasade povsem nesprejemljive. Z vgradnjo novega toplotno izolacijskega sistema se odločite za učinkovito rabo energije.
Naložba se povrne v kratkem času, je pa vse skupaj odvisno tudi od debeline vgrajenih izolacijskih plošč ter klimatskih razmer. Primerna fasada pomeni tudi bistveno manjšo obremenitev za okolje
EPS-F STIROPOR:
Fasadna plošča iz ekspandiranega polistirena -stiropora je najpogosteje uporabljena izolacijska plošča v fasadnih sistemih. Plošča je lahka, slabo absorbira vodo in je odporna proti plesni in gnitju. Sistemi z EPS-F stiropor ploščami se na področju zunanje izolacije uporablja že 60 let. Sistem z EPS-F stiropor ploščami je primeren tako za novogradnje, kot tudi toplotne prenove starejših objektov, saj se lahko individualno prilagodi praktično vsaki želji pri izdelavi fasade. EPS-F sivi stiropor z dodatkom grafita ima za 25% boljšo izolativnost (λ=0,031 W/mK) kot navadni beli EPS-F stiropor( λ=0,039 W/mK).
Debelina izolacije za pridobitev subvencije EKO sklada za leto 2021
EPS-F stiropor:
EPS-F beli λ= 0,039 W/mK – 17 cm
EPS-F grafitni λ= 0,031 W/mK – 13,5 cm
KAMENA VOLNA:
Fasadna plošča iz mineralne volne je negorljiva in se zelo malo razteza in krči. Plošča iz mineralne volne je odporna na plesen in škodljivce. Zaradi negorljivih lastnosti (razred gorljivosti A1) se priporoča za izolacijo visokih stavb ali stavb s posebnimi protipožarnimi zahtevami. Izolacijske plošče iz kamene volne imajo dobre fizikalne lastnosti (toplotna prevodnost λ=0,034 W/mK) in zelo dobre zvočne lastnosti. Ob tem pa so še paroprepustne, kar izboljša klimo v prostoru. Izolacijske lamele so narejene iz kamene volne, njihova toplotna prevodnost λ=0,040 W/mK. Lamele imajo vlakna postavljena prečno na površino, imajo večjo razplastno trdnost in jih v določenih primerih ni potrebno sidrati.
Debelina izolacije za pridobitev subvencije EKO sklada za leto 2021
Kamena volna:
Lamele iz kamene volne λ= 0,040 W/mK – 17 cm
Plošče iz kamene volne λ= 0,034 W/mK – 15 cm